Rovtarske sposojenke v latinski slovnici RItnsk:
AKTIV vit k A vidi k pisavi. Ali vidi napisano
OBIEKTIV vit kei bo: vidi kaj bo (nastalo) zato predmet ali rezultat opravljenega dela.
ADIEKTIV vit kei da vidi kaj ali kakšen pridevnik se dodaja:nov, lahek, skupen
LOKATIV vit akol mestnik vidi okoli sebe zato lokacija in posledično videnje okolice na mestu
ATRIBUT tu birta prilastek: to streže: birt je postrežnik; latinski jezik
ASPIRAT ta ripsa pridihnjenci: ph, th Glasove se v ustni votlini doseže s podrsavanjem ali ripsanjem sape.
KONIUNKTIO o i tk nuino k veznik: Sodobno: ki, ko
INSONAE ea nosni v,s,h; i in u (polvokala) Nezvočni glasovi so nosni. Nosni ker se izgovarjajo ob nosnem pretinu.
PARTIKULAE e* al *u* kit* rap; členek = jo v kit: sestavljanki rap.(v tem primeru členek) iz tega vidika sestavljanka rap (rabi).
INTERIEKTIO o*i*t *kei*ret*ni Medmet nima kaj iskati pri pisanju ali govoru, ker ji ni red.
A ni čudn, de latinska rikverc slovnca govari tok, de se j ni treba rovtarjam piflat?
Kva pa vema o salsk skupnast?
Če berema stare bronaste table najdene do po Italij je tu zlo gvišn. Tastar sa vondar usak let napisal kva se i zgodl tist cajt. Tok na bronstih tablah preberema j-avle Sali ni. Zgleda, de i bl potrebn javlat taglaunm, ke sa mel zakup. Če piše de adn ževi ket lado je vitt, de se na vede na viža ket je zmeinen. Tok piše na tabl ke sa i naidl u Korton. Tut naine piše, de ani latinaja mal. Tle pa latinaja neč.
Preci starih stauku najdema tut u obrnenih besedah latinšne. Velika parada sa naredl zmagvavcam u Itali ket nam prau beseda iselasticum. Na prou prebran pa se da zastop mu kit sal e si. Tu se prau, de krasi salska repubika zmagvavc pa je povišan u e. Tu je biu vesok imenvajne, narviši vladarja sa pa imenval z oe Bar.
iselasticum=mu kit sal e si– daril ke sa ga poklonil zmagovalcu vojne operacije. Prau pa, de mu kit sal tu pomen, de krasi salska republika zatu bo nosu naziv E. Kukar, de be u šula hodu i dobiu naziv zmage.
ploščica Pirgy ma napisan: SAL KLUVENIAS . Tu se bere ket SAL SLUVENIA.
Ogledalo iz Volttere lepo izpričuje slovensko govorico. Slovenski jezikoslovci trdijo, da inštitut SAZU ne
raziskuje etruščine in venetščine. Tako S. K. leta 2007 zapiše.:
Venetščina je gotovo indoevropski jezik…
Etruščina je neindoevropski jezik, kar se vidi denimo iz števnikov. …
Zadnja vrstica se glasi: ano daš ke = eno daš tja
Pri tej navedbi spoznamo števnik ano, ki je prepričljivo slovenska značilnost in zanika etruskologe o števnikih katere so izvajali iz Toskanske igralne kocke. V tej vrstici je izpričan tudi znak “š” (DAŠ,glagol dati) kar zopet potrjuje slovenščino kot vsebino, ki so jo zapisovali v antiki.
Zapis sestavljata dva stavka:
Prvi stavek se glasi: e ka vsoen tvakih nak ged kle.
e tam vseeno takih nak kakor tukaj.
Drugi stavek se glasi: uni a lhk l ano daš ke.
oni ali lahko le eno (dojiljo)daš tja.
Vsekakor noben herkle ali Heralkes, Herkules ne sesa boginje kot so nekateri razlagali napis doslej!
Mili Butka Lingua albanese
ECA: ZOEN: TPA: IKNAC : HEDCLE: VNIAL: CVANODA: SCE.
Razlaga po Boru[1]:
ECA ZREN TVA IH NAC HERCLE UNIAL CLAN ORA SCE
Pallotino, ekskripcijo v TLE. Spec . aen. Iunonis Herculi lac praebentis imag. exornatum.
ECA : SREN : TVA : IHNAC : HERCLE : UNIAL : CLAN : ORA : SCE
Škrlep Dušan 2005:
Ej KA SOEN TVAKIH NAK * GED KLE. UNI A LHK L ANO DAŠ KE
SOEN= vSOEN, (danes: izpad samoglasnika »O« in dodan soglasnik »V«)vseeno sskj izraža, da se ne daje prednost kateri od možnosti.
TVAKIH = TVAKIH (danes: izpad soglasnika »V«): sskj tákšen -šna -o zaim. (á)
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga.
NAK= sskj nàk [-k izgovorjen v grlu ] člen. (ȁ)
1. izraža močno zanikanje, zavrnitev.
GED=KED kakor:sskj izraža, da se ne daje prednost kateri od možnosti.
Dvopičje je samo eno pred »:S« kar pomeni, da je to črka »Š«.
uni a lhk l ano daš ke = stavek, ki ga v slovenščini ni potrebno kakorkoli spreminjati. Eno od dojilj bi bradati pisar rad odpeljal ke proč!