Jezik antike

Raziskovanje etruščine

Številni antični napisi najdeni v osrednji Italiji ter nekaj v Sloveniji, so pokazali na neprekinjeno rabo slovenščine tudi na področju današnje Slovenije od 7. stoletja pr. n. št. Seveda moramo ob tem odmisliti hipoteze o priselitvi Slovanov v 6. stoletju izzakarpatov kot jo, na podlagi bornih treh regest (omemb), kar poučuje sedanja zgodovinska stroka.
Pričetek latinjenja na Italskem polotoku omenja kortonska tablica kot tudi pripovedka o spremembi jezika po Turnovi smrti.

Potrjevanje možnosti za sinhrone (istočasne) primerjave stavčnih zvez so se pojavile tudi ob navedbah latinskih pisateljev. Cicero omenja sklep senata iz 2. stol. pr. n. št. in ga omenja v idealni državi[i]. Tedaj so morali iz dvanajstih pokrajin poslati po šest pismenih etruščanskih sinov za učitelje v republiko. Glede na to trditev je bilo samoumevno raziskovati slovenske vplive v latinščini. Ker pa se je smer pisave zamenjala in ker se jeziki spreminjajo, se je avtor skušal osredotočiti na pojme, ki se malo ali nič ne spreminjajo. Tako se je latinska slovnica izkazala pri vzvratnem branju za vernega pričevalca slovenskih besednih pojmov. Takšne primerjave so kasneje pripomogle k lažjemu razumevanju preostalih salskih napisov. Iz latinskih pojmovnih razlag namreč lahko črpamo jezikovno sorodne istodobne besede. Ne primerjamo namreč samo besed po podobnosti temveč morajo ustrezati njihovi koreni, kot tudi celotni stavki ter celoviti teksti dobijo primerljive zgodovinske vzorce pri sodobnikih.

[i] J.Heurgon,Življenje in navade Etruščanov, op.:-313/ 41 Cic. De Leg.II,21

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *