Jezik antike

Volterra ogledalo

V roki bradatega moškega se nahaja tablica. Na tablici je napis, ki zelo konkretno navaja žensko osebo s števnikom ano. Eno od deklet bi nosilec napisa rad premestil v drug prostor. Števnik ano dokazuje prisotnost indoevropskega načina rabe števnikov v etruščanskem jeziku. Beseda ke se v slovenskih narečjih uporablja kot prislovno določilo tja. Uni (oni, un-le= tisti-le) je splošno uporabljana nedoločniška beseda, ki se nanaša na moško osebo. Celoten napis tako jasno govori »ej tam vseeno ni takšnih kot tukaj. Uni a-li lahko le eno daš (2. oseba edn./mn. daste) tja.« Iz slikovnega gradiva je lepo razvidno, da želi bradati moški eno od deklet odpeljati v drug prostor. Več kot očitno je izpričan slovenski govor namenjen osebi, ki bere tablico. Iz videnega je mogoče zaključiti, da dekleta ne znajo brati ali pa ne vidijo sporočila. Namen pisanja je torej uvidevnost do dojilj zato je sporočilo pisno.

Napis tako potrjuje videno: korenjaki so uživali naravno mleko in verjeli, da jim bo to dalo moč kot jo daje osnovna hrana dojenčkom.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *