Jezik antike

Pred govor antike

Cilj tega izvajanja je podati dokaze o najstarejšem pisnem jeziku Evrope, ki danes sliši na ime slovenščina.

Dandanes se jezik v urbanih središčih spreminja z modnimi trendi in razvojem v povsem samosvoje različice. Knjižni slovenščini se je uspelo prebiti v uzakonjeni uradni jezik. Zgodovina pisnega jezika antike pa je ostala neraziskana. Nakazana vendar nikdar uporabljena je bila že v času Prešerna in Župančiča. Raziskovalcem tiste dobe je premoč drugih uradnih jezikov preprečila razkritje izvorne slovenščine. Tako je kazalo na izgubo prvotnih podatkov.

Sodobni iskalci so krenili v slovansko povezavo, ki ni mogla dati natančnih zgodovinskih podatkov. Razločki so si s časovno povezanostjo postajali vse bolj podobni. Kljub temu, da si je knjižna slovenščina priborila samostojno pravico do jezika in ga tudi primerno uzakonila ter zaščitila je ostala prava izvornost negotova. K sreči so ostale narečne posebnosti toliko določljive in nespremenjene, da je še mogoče  natančno določiti zgodovinske jezikovne ostaline.

Pisni dokumenti najdeni v osrednji Italiji so pomembni za razpoznavanje slovenske pisne preteklosti. Ohranjene materiale je mogoče sinhrono primerjati z besedjem etruščine in latinščine.

V željah slovenstva obstaja piljenje in izpopolnjevanje jezika. Vsakdanja raba na različnih področjih mu dodaja vsakovrstne nove izraze in v tako spreminjani posodobljeni slovenščini zaman iščemo njeno pravo sporočilno preteklost.

Kakor so narečja znala kljubovati vsem spremembam je njihov največji nasprotnik globalna informiranost z močjo anglikanskega jezika. Dogodki, ki so pestili slovensko ljudstvo so kalili in ustvarjali trdno zasidranost in navezanost na domači materin jezik. Prej zaprta hribovita področja so naenkrat izpostavljena mešanju in privzemanju drugačnega govora, tako da verjetno nikoli doslej ni bil to skrajni čas za dejansko ugotavljanje izročila antike.

Pravi izvor latinščine je povezan s slovanskimi jeziki. Iz zrcalno preobrnjenih latinskih besed dobimo popolnejši pregled etruščine in stvarni nastanek romanskih jezikov, ki so nastali na osnovah latinščine. Hkrati so pred nami najstarejše slovensko zapisane besede, ki so se ohranile v stari latinščini. Sistematski pregledi nam ponazorijo celoto  in povedo o prisotnosti slovenskega jezika v antiki. Dandanes se še vedno uporablja povsem soroden jezik, ki sicer označuje narodno pripadnost Slovencev.

Razčlemba in sam način pisanja iz desne smeri v levo je pogojeval kontaktna vedenja najtesnejših sodobnikov salske kulture. Najbližji sodobniki Etruščanov so torej bili Latini. Zato vzamemo latinski slovar in poizkušamo najti ustrezne sorodne povezave z latinščino. V mnogih primerih nam obrnjene latinske besede dobesedno sporočajo slovensko vsebino. Besede moramo razdeliti s pikami (presledki) tako dobimo slovenske narečne stavke.

Navedena dejstva izključujejo zgodovinske selitve slovanskega ljudstva in kažejo na davno spremembo pisnega jezika, ki ga stroka imenuje etruščina.  Na podlagi razumevanja pisnih dokumentov antike lahko ugotovimo, da je bila stara slovenščina pisni jezik, ki je pustil ostaline v latinščini.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *